Rešeni pred izumrtjem

Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namrec placuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo vec generacij. Zaradi podnebne krize in unicevanja okolja se je število prostoživecih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapecatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v razlicne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. V prvem delu bomo spoznali, kako na Irskem skrbijo za ogroženo vrsto pegastih sov. Njihova populacija se je v zadnjih petnajstih letih mocno zmanjšala zaradi izgube habitata, ki se krci predvsem zaradi obsežnega industrijskega kmetovanja. Na Nizozemskem kmetovalci pomagajo kmeckim pticam kljunacem, saj se je tudi njihovo število od osemdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšalo za 80 odstotkov. Pticam zagotavljajo varne razmere za gnezdenje, njihova prizadevanja pa subvencionira nizozemska vlada. V Severni Irski skupina strokovnjakov raziskuje, ali bi lahko zmanjšali toplogredne pline z uporabo alg v prehrani krav. Te naj bi ucinkovito zavirale nastajanje metana, ki ga krave izlocijo vecinoma skozi gobec. TV Slovenija je v dokumentarnem filmu predstavila enega od najbolj ogroženih vrst med dnevnimi metulji v Evropi, barjanskega okarcka. Njegova populacija se je zmanjšala zaradi intenzivnega kmetovanja s prepogosto košnjo, podnebne spremembe pa še dodatno krcijo njegov habitat. Reševanju okarcka se posveca dr. Tatjana Celik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Spoznali bomo še zgodbo kraguljev, katerih število se v zadnjem casu v osrednjem Škotskem višavju povecuje, ter zgodbi o švicarskem zatocišcu za vrsto želve in o vracanju volkov na obrobje Rima po vec kot stotih letih. Na Škotskem posebno skrb posvecajo divjemu petelinu, ki je v težkem položaju in bi lahko v tridesetih letih izginil, saj so zanj moteci tudi številni gorski kolesarji. Iz Švedske pa so v Romunijo znova naselili zobre ali evropske bizone, ki imajo posebej zanimivo zgodovino, najdemo jih namrec celo na vec kot deset tisoc let starih jamskih poslikavah v Altamiri.