Idealna mesta

V Furlanski nižini, ob slovenski meji z Italijo, so bile v razlicnih zgodovinskih obdobjih zasnovane naselbine z idejo idealnega mesta. V krogu štiridesetih kilometrov lahko spoznamo Oglej, Gradišce ob Soci, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico. Idealno mesto je utopicen model, znan že v stari Grciji v casu Platona, ki naj bi združeval slogovno dovršen urbanizem ter družbene in gospodarske razmere v harmonicno celoto. Mesta so nastala po enotnem nacrtu, z geometrijsko premišljeno mrežo cest, sredi neskoncnih polj. Rimljani so mesta ustanovili tako, da so s plugom oznacili bodoce obzidje. Iz vojaške postojanke je Oglej prerasel v eno najvecjih trgovskih mest imperija, sem so prihajale ladje z vseh koncev Sredozemlja. Še danes lahko obcudujemo baziliko, pod travniki pa so skriti arheološki zakladi. Ob koncu srednjega veka so za obrambo Beneške republike zgradili Gradišce ob Soci. Povabili so strokovnjaka za utrdbe Leonarda da Vincija, ki je predlagal varovanje meje s pomicnimi zajezitvami reke Soce. Poseben pecat kraju je s parkom v obliki elipse dal Maks Fabiani. 7. oktobra 1593 so Benecani ustanovili Palmanovo. Njena oblika pravilne zvezde z devetimi kraki je prototip idealnega renesancnega mesta. Ko se je spreminjala tehnika vojskovanja, so mesto razširili z dodatnimi devetimi kraki, Napoleonova vojska pa ga je obdala s še enim obrocem utrdb. Tovarniško mesto Torviscosa so po nacrtih arhitekta Giuseppeja De Mina pod fašizmom zgradili prej kot v enem letu. Okoli tovarne so zrasli komunalne stavbe, športni objekti in naselje delavskih hiš razlicnih tipov, ki spominjajo na prostore z de Chiricovih slik. Ko je leta 1947 Gorica pripadla Italiji, so kraji ob Soci na jugoslovanski strani meje potrebovali novo upravno središce. Izbrali so nacrte Edvarda Ravnikarja in z udarniškim delom je zacela nastajati Nova Gorica. Razvila se je v odprto, sodobno in svobodomiselno mesto.